Izložbata „Arhitektura na nevidlivoto“ na Strahil M. Petrovski vo Sofija

Izložbata „Arhitektura na nevidlivoto“ (prostorna instalacija) na Strahil M. Petrovski e postavena vo Makedonskiot kulturno-informativen centar vo Sofija. Proektot ja konstruira svojata estetika preku tenzii i dijalozi: svetlo i temnina, traga i praznina, prisustvo i odloženo pojavuvanje. – Prostorot ne e scena za čovečkiot pogled; gledačot e učesnik vo složena dinamika na tragi i odrazi, kade što sekoj moment na vizuelno otkrivanje se sreќava so sopstvenata kršlivost. Delata ne nudat jasni odgovori – tie sozdavaat kontinuirana sostojba na introspekcija, povikuvajќi go gledačot da gi počuvstvuva tekot na vremeto, raspadot i prisustvoto kako fenomeni što se istovremeno materijalni i konceptualni. Vo sintezata od stari i novi dela vo ovoj proekt se sozdava dijalog meѓu akumuliranata memorija i sovremenite eksperimenti. Starite dela nosat tragi na vreme i proces, dodeka novite gi preispituvaat istite temi niz radikalni vizuelni strategii i materijalni intervencii. So toa se sozdava svoevidna tenzija meѓu večnite dualizmi – trajnosta i raspaѓanjeto, meѓu toa što e zaboraveno i toa što e vo proces na pojavnost – veli avtorot za izložbata. Spored nego, vo svojata suština, instalacijata e pokana za meditacija na krevkosta na postoenjeto, za dijalog so minlivosta, no i za preispituvanje na samata priroda na vizuelnata forma i na prisustvoto. Izložbata ja pretstavuva intenzivnata vizuelna i filozofska refleksija za minlivosta, tragi na vremeto i prisustvoto na čovekot vo materijata. Vo ovoj kontekst, spojot na stari i novi dela ne e samo hronološki presek na avtorskata praksa tuku dlabok i intimen dijalog meѓu različni ontološki sostojbi. – Sintezata od stari i novi dela sozdava dijalektička tenzija: prisustvo i isčeznuvanje, trajnost i raspad, memorija i moment. Tuka prašinata od minatoto se sreќava so senkite na idninata. Gledačot stanuva učesnik vo postojanoto preispituvanje na vremeto, materijata i subjektot, kade što sekoe delo ne e samo samostojna forma, tuku del od kompleksna mreža na tragi i odrazi. Ovoj proekt ja istražuva umetnosta kako proces na kontinuirano transcendiranje vo vremeto i prostorot, kade što staroto se obnovuva niz novoto, a novoto ja reflektira senkata na staroto, sozdavajќi dlaboka, emotivna i filozofska refleksija na čovečkoto postoenje – veli Petrovski. Avtor na tekstot za izložbata e Zoran Pejkovski, koj veli deka izložbata se razviva kako prostoren ritam, kako arhitektura sostavena od vizuelni pauzi, materijalni akcenti i vnimatelno dozirani tišini. – Vpročem, i naslovot „Arhitektura na nevidlivoto“ proizleguva tokmu od ova razbiranje na prostorot. Arhitekturata ovde ne označuva gradenje fizički formi, tuku oblikuvanje odnosi, a nevidlivoto ne pretstavuva mistična kategorija, nitu pak apstraktna metafora. Tuku, toa e seto ona što ne može direktno da se imenuva, a sepak e suštinski del od vizuelnoto iskustvo: ritamot meѓu formite, energijata na materijalot, memorijata na gestot, tišinata meѓu boite, vremeto vpišano vo površinata. Pa, spored toa, avtorot ne se obiduva da gi prikaže ovie sostojbi, tuku toj sozdava uslovi tie da bidat počuvstvuvani – veli Pejkovski. Spored nego, izložbata „Arhitektura na nevidlivoto“ ne treba da se doživuva samo kako reprezentativen izbor na dela od eden zrel avtorski ciklus, tuku taa pretstavuva vnimatelno osmislen vizuelen proekt što ja otvora možnosta povtorno da razmisluvame za prirodata na slikata, za ulogata na materijata, za značenjeto na tišinata i za vrednosta na vnimatelnoto gledanje. Vo toa se sostoi i nejziniot najgolem pridones: ne nudi konečni odgovori, tuku sozdava intelektualen i estetski prostor vo koj prašanjata ostanuvaat živi. A tokmu tamu, kade što umetnosta prodolžuva da postavuva prašanja namesto da gi zatvora, započnuva nejzinata vistinska trajnost. V.D. The post Izložbata „Arhitektura na nevidlivoto“ na Strahil M. Petrovski vo Sofija appeared first on Nova Makedonija.