[ata: SN]
By LALI STAFFPago Pago - AMERIKA SAMOA
LOKA E LEOLEO SE ALII NA OSOFAIA SE FALE FAI PA'U TAAVALE
O le vaveao o Iulai 21, 2025, na o’o atu ai se tina i le Ofisa a Leoleo i Tafuna ma faila sana ripoti e tusa ai ma le osofaia o lana fale fai pa’u taavale, i Tafuna ma le gaoia o se taavale, ma na ia va’aia ia le susuga ia Paea Malani, o fealua’i i le taavale na gaoia, i luga o le alatele.
Na ta’ua e le tina na o’o atu i le ofisa a leoleo, o Paea sa masani ona faigaluega i lona fale fai pa’u taavale.
Sa o’o atu leoleo i le fale faigaluega a le tina na a’afia ma matamata i ata vitio mai i masini pu’e ata o le fale faigaluega, ma na va’aia ai le savali atu o Paea i le fale faigaluega, i Tafuna, ma lana ta’ifau.
Ma na ia alu i totonu o le fale o lo’o iai taavale, ona ia toe savali atu lea i le pito i tua, i le nofoaga na iai se fale teu oloa. E pe a ma le 10 minute o savalivali solo ia Paea i le va o le fale sa iai taavale ma le fale teu oloa.
Ona ia tago lea i se meafaigaluega sa i luga o le lifi na i totonu o le fale taavale, ma fa’aaoga e tatala ai le faitoto’a o le fale le ta’ua, lea sa loka ai e le pule o le fale fai taavale, ia se pusa, sa iai uma ki o taavale a tagata na avatu i le fale fai taavale.
Na va’aia le savali o Paea i totonu o le fale le ta’ua ma toe sau i fafo ma toe agai atu i le fale taavale, mo ni nai minute, ona toe fo’i lea i totonu o le fale le ta’ua ma toe fo’i mai ai ma se ki o se taavale, na u’u mai i lona lima. Ona ia oso lea i totonu o se pikiapu pa’epa’e ma taumafai e ki, ae peitai, sa le’i ola le pikiapu. Ona toe oso lea o le alii, i fafo ma le taavale, ma toe savali atu i le fale le ta’ua, ma toe sau ai ma seisi ki.
Sa toe fo’i atu le na molia i le fale taavale ma oso i totonu o se pikiapu lanu uliuli, ma alu ese ai loa. O le taavale lea na fa’ailoa atu e le tina e ana le fale fai taavale, na ona va’aia i luga o le alatele, i Nu’uuli, ae o lo’o fa’afoeina atu e Paea.
Na ta’ua e le tina e ana le pisinisi, ia lona valaauina o Paea e toe fa’afo’i atu le taavale, a leai, o le a valaau leoleo. Sa fa’ailoa atu e le tina na a’afia, i leoleo, o taavale ia e ave atu e tagata i lona fale faigaluega, e lipea ai ae na te le’i iloa, sa tupu se faalavelave i lona fale faigaluega, pe na gaoia foi se taavale, se’ia ona va’aia le taavale i luga o le alatele.
O le 3:00 o le aoauli, o lea lava aso, na alu atu ai se tamaloa ma toe fa’afo’i atu le taavale na gaoia, i le fale fai taavale ma sa ia fa’ailoa atu i leoleo, o ia, e nonofo faatasi ma le na molia. Ae na valaau atu Paea (le na molia), e tusa ai ma le taavale sa ia gaoia ma ina toe fo’i atu Paea ma le taavale, sa ia sau loa e toe fa’afo’i mai i le fale fai taavale.
Na agai atu leoleo i le fale a le na molia, ae peitai, e le’i maua atu ai. Ma sa fa’aauau pea ona taumafai leoleo, e saili o ia.
Ae o ona moliaga, na aofia ai:
Faitauga 1: Solivale o laufanua e aunoa ma se fa’atagana – O se vaega ‘B’ i solitulafono mama, e mafai ona nofosala ai i le falepuipui, e o’o atu i le ono masina, po o se sala tupe e $500.00; po o faasalaga uma e lua.
Faitauga 2: Faomea i lona tulaga e lua – O se vaega ‘C’ i solitulafono mamafa, e mafai ona nofosala ai, e le silia ma le fitu tausaga, o se sala tupe, e le silia ma le $5,000.00; po o faasalaga uma e lua.
Faitauga 3: Gaoi – O se vaega ‘C’ i solitulafono mamafa, e mafai ona nofosala ai i le falepuipui, e le silia ma le fitu tausaga, po o se sala tupe i le va o le $5,000.00 ma le $20,000; po o faasalaga uma e lua.
Faitauga 4: Fa’aaogaina fa’alesolitulafono o se meatotino a seisi tagata, i lona tulaga e lua – O se vaega ‘A’ i solitulafono mama, e mafai ona nofosala ai i le falepuipui, i le tausaga atoa, po o se sala tupe e $1,000.00; po o faasalaga uma e lua.
E leai se tupe na fa’atulagaina, e mafai ona tatalaina ai le na molia.
LOKA E LEOLEO SE ALII NA FA’ALEAGAINA LE FALE O LONA TUA’A
O le 6:54 i le taeao o le aso 19 o Iulai, 2025, na o’o atu ai se tamaloa i le Ofisa a Leoleo i Leone, ma ripotia ai lona atalii, i le faatupuina o se faalavelae i lo latou aiga.
E tusa ai ma le ripoti a le tamaloa, o lona atalii, le susuga ia Faleulu Tuipala (le na molia) ua fa’asua’ava o ia, ma na alu atu i le lu’i o ia (tamaloa) e la te fufusu, atoa ai ma le fa’aleagaina o puipui (walls) ma le faitoto’a pito i luma o le latou fale.
Sa ta’ua e le tamaloa e faapea, e le o se taimi muamua lea ua tupu ai se faalavelave, o so’o se taimi lava e fa’asua’ava ai lona atalii (le na molia), e alu atu lava i le faapisa lo latou aiga. Ma o le mafua’aga lea ua ia tapaina ai le fesoasoani a leoleo, ona ua lelava i le tupu so’o o lea tulaga.
Na faapea loa ona agai atu leoleo, i Taputimu, i le nofoaga na tupu ai le faalavelave ma va’aia ai le tua’a o le na molia, o saofa’i mai i luma o le latou fale. Ma sa ia faamatalaina i leoleo e faapea, na fo’i mai i le falema’i I le 6:30 o lea taeao, ae faamisa atu ia lona atalii (le na molia) ma amata ona faaleagaina totonu o le fale. Sa le’i gata i le ‘e’e ma palauvale o le na molia, ae na ia taumafai foi e lu’i lona tama.
Sa fa’ailoa atu e le tua’a a Faleulu, i leoleo, ia lona le toe mana’o e toe nofo le na molia, i le latou fale. Sa faasino e le tua’a o le na molia, ia le potu sa iai i totonu Faleulu (le na molia) ma na faapea ona agai atu iai leoleo, ma lokaina mai ai o ia ma aveina atu loa i le ofisa a leoleo, mo le fa’aauauina o a latou suesuega.
O moliaga sa faia faasaga ia Faleulu (le na molia):
await the next available sitting of the District Court.
Faitauga 1: Faatupu Vevesi i totonu o le aiga – O se vaega ‘C’ i solitulafono mama, e mafai ona nofosala ai i le falepuipui, e o’o atu i aso e 15, po o se sala tupe e $300; po o faasalaga uma e lua.
Faitauga 2: Faaleagaina o mea totino, i lona tulaga e tolu – O se vaega ‘B’ o solitulafono mama, e mafai ona nofosala ai i le falepuipui, e o’o atu i le ono masina, po o se sala tupe e $500.00; po o faasalaga uma e lua.
E leai se vaegatupe na fa’atulagaina, e tatalaina ai le na molia, a’o fa’agasolo lona faamasinoga.
Section: Le Lali
View the discussion thread.